Zakaj sva se odločila za več kokoši nesnic in kaj za naju pomeni jajce s pašnika.

Jajce je ena najbolj vsakdanjih stvari na svetu. Zjutraj ga razbijemo v ponev, ga zamešamo v testo in ga skoraj ne opazimo.

Toda za vsakim jajcem je kokoš. In za vsako kokošjo je življenje – takšno ali drugačno.

Ko sva se odločila, da bova na Lunini dolini redila več kokoši nesnic, nisva želela le ponuditi domačih jajc. Želela sva, da bi za vsakim jajcem stalo življenje, za katerega lahko z mirno vestjo rečeva, da je dobro.

Zakaj več kokoši?

Odločitev je zrasla iz preproste želje: da bi ljudem v naši okolici lahko ponudila domača jajca – takšna, za katera vedo, od kod prihajajo in kako živijo kokoši, ki so jih znesle.

Hkrati sva vedela, da več kokoši pomeni tudi več odgovornosti. Več prostora, več skrbi za zdravje, več dela z zaščito pred plenilci. In predvsem odločitev, kako bodo te kokoši živele.

Kaj povedo besede na embalaži

Ko sva se poglobila v to, kako se jajca označujejo, sva opazila nekaj zanimivega: besede pri ljudeh pogosto ustvarijo drugačno sliko, kot je dejanska.

Na vsakem jajcu iz trgovine je natisnjena koda, njena prva številka pa pove način reje: 3 pomeni rejo v obogatenih kletkah, 2 hlevsko rejo, 1 prosto rejo in 0 ekološko rejo.

Hlevska reja zveni domače – predstavljamo si hlev, slamo in kokoši, ki se prosto sprehajajo. V resnici pomeni, da kokoši živijo v zaprtem objektu, brez izhoda na prosto. Po hlevu se lahko gibljejo, trave, sonca in neba pa ne vidijo.

Prosta reja pomeni, da imajo kokoši podnevi dostop do izpusta na prostem. Kako pogosto in kako daleč ga dejansko uporabljajo, pa je odvisno od velikosti jate, urejenosti izpusta in od tega, ali na njem najdejo zavetje in hrano. Velike jate se pogosto zadržujejo blizu hleva.

Midva sva izbrala pašno rejo. Na žigu jajca nima svoje številke, za naju pa pomeni nekaj zelo konkretnega: kokoši so podnevi na travi, med rastlinami, kjer lahko brskajo, iščejo žuželke, črve in semena, se kopljejo v prahu in se grejejo na soncu.

Kokoš, ki je lahko kokoš

Kdor opazuje kokoši na pašniku, hitro vidi, da so zelo zaposlene živali. Brskajo z nogami, obračajo listje, lovijo kobilice, kljuvajo travo in zelišča. Iščejo senco pod grmovjem in se kopljejo v suhi zemlji, da si očistijo perje.

To ni le prijeten prizor. To je njihovo naravno vedenje – tisto, za kar so kokoši ustvarjene. Kokoš, ki lahko brska, kljuva in raziskuje, je manj pod stresom.

Kokoši na pašniku pa niso le prejemnice. Pomagajo tudi zemlji: ko brskajo, rahljajo površje tal, pobirajo ličinke in polže, z gnojem pa vračajo hranila, ki jih rastline potrebujejo.

Kaj je v jajcu s pašnika

Marsikdo opazi, da imajo jajca kokoši s pašnika temnejši rumenjak. Njegova barva je odvisna predvsem od hrane – od zelenih rastlin, zelišč in drugih naravnih virov, ki jih kokoši najdejo na travi.

Na pladnju naših jajc so različne barve – bela, rjava in kremna. Vsaka barva pripada drugi pasmi. Med njimi so tudi kremno bela jajčka naših štajerk – prav takšno je v zgodbi »Jajček, ki je postal zaklad« za neko deklico postalo največji zaklad.

A za naju jajce s pašnika ni posebno zaradi barve rumenjaka ali lupine. Posebno je zaradi tega, kar stoji za njim.

Varnost, ki je nikoli ni dovolj

Kokoš na pašniku ima več svobode – a je tudi bolj izpostavljena. Na Lunini dolini ne živimo sami: v bližnjih gozdovih so lisice, nad travniki krožijo ptice ujede, ponoči pa se oglasijo tudi drugi plenilci.

Ne bova olepševala: tudi midva sva imela težave. Kuna se je nekoč prebila skozi žično ograjo v kokošnjak. Takšno jutro ti ostane v spominu – in te nauči, da zaščite ne moreš urediti enkrat za vselej.

Zato jo ves čas izboljšujeva. Okoli bivališča kokoši preizkušava električnega pastirja, na pomoč pa kličeva tudi živali: gosi in pegatke so glasne, pozorne živali, ki ob nevarnosti hitro dvignejo preplah.

Tudi to je del pašne reje, o katerem se redko govori. Več svobode za kokoši pomeni več odgovornosti za ljudi.

Kaj nama jajce pomeni danes

Vsak dan, ko pobiramo jajca, se spomniva, da to ni samoumevno. Da je vsako jajce delo neke živali – in da ji v zameno dolgujeva dobro življenje.

To pomeni tudi stvari, ki jih kupec ne vidi: skrb za varnost, čist kurnik, svežo vodo vsak dan in pogled na jato tudi takrat, ko je vreme najslabše.

Ko nekdo vzame v roke škatlo naših jajc, si želiva, da bi v njej videl več kot hrano. Da bi videl travnik, sonce in brskanje po zemlji – in kokoš, ki je lahko živela kot kokoš.

Pomembno ni samo, kaj nam žival daje, temveč tudi, kakšno življenje ji omogočimo.

Romana in Matjaž