Ko skrb za jagenjčke postane skoraj takšna kot skrb za novorojenčka.

Na fotografijah so jagenjčki videti kot čisto veselje: mehka volna, velike oči, otroci, ki jih držijo v naročju. In res so veselje.

A za nekaterimi od teh fotografij se skriva tudi zgodba, ki je obiskovalci običajno ne vidijo. Zgodba o budilki, ki zazvoni sredi noči, o toplem mleku ob treh zjutraj in o treh stekleničkah, ki so nekaj tednov narekovale ritem vse družine.

Ko mama ne zmore sama

Jezersko-solčavske ovce so večinoma odlične matere. Jagnjeta sprejmejo, jih negujejo, branijo in hranijo brez naše pomoči. Večino časa je naša naloga le, da jim zagotovimo mir, zavetje in dobro krmo.

Včasih pa se zgodi drugače. Ovca rodi več mladičev, kot jih lahko nahrani. Mleka je premalo. Mladi mamici, ki jagnji prvič, materinstvo še ne steče. Ali pa je jagenjček preprosto prešibak, da bi se v prvih urah izboril za svoje mesto ob vimenu.

Takrat ostaneta dve možnosti: da opazuješ, kako se jagenjček bori sam, ali da prevzameš del mamine vloge.

Tako so v naše roke prišli trije jagenjčki: Erika, Pikica in Špelca.

Vsake štiri ure

Prve ure so najpomembnejše. Novorojeni jagenjček mora čim prej dobiti mlezivo – prvo mleko, bogato s protitelesi, ki mu da obrambo za prve tedne življenja.

Potem se je začel ritem, ki ga pozna vsak starš dojenčka. Hranjenje vsake štiri ure. Podnevi in ponoči.

Mlečni nadomestek za jagnjeta je treba pripraviti v pravem razmerju in ogreti na telesno temperaturo – ne prevroč in ne premrzel. Stekleničke in cuclji morajo biti vedno čisti, saj so mladiči zelo občutljivi na prebavne težave. Vsak jagenjček pije po svoje: eden pohlepno, drugi počasi, tretjega je treba včasih kar nekoliko spodbuditi.

In ko je hranjenje končano, je treba še opazovati: ali so siti, ali so živahni, ali je trebušček mehak, ali kateri ne kašlja.

Noči, ki niso bile najine

Budilka ob enih. Ob petih. Naslednjo noč znova.

Sredi noči obuješ škornje, s toplimi stekleničkami v rokah stopiš v temo in v hlev. Iz slame se oglasijo trije tanki glaski – zaslišijo te, še preden prižgeš luč.

Ni bilo vedno lahko. Bili so dnevi, ko smo bili tako utrujeni, da smo komaj sledili vsakdanjim opravilom. Ko je bilo treba prestaviti obveznosti in odpovedati kakšen načrt. Ko je kateri od jagenjčkov slabše pil in smo se spraševali, ali bo zmogel.

Tega ne bi zmogla sama. Pri hranjenju je pomagala vsa družina – midva in vsi trije otroci. Navsezadnje imamo službe in šolo, zato smo se morali vsak dan znova dogovoriti, kdo bo hranil zjutraj, kdo popoldne in kdo ponoči, da jagenjčki nikoli niso ostali lačni.

Včasih so na pomoč priskočili tudi sosedje. Šele takrat sva zares začutila, kako zelo pomembno je, da okoli sebe imaš ljudi, na katere se lahko zaneseš.

Otroci so ponosno držali stekleničke in se vsakič znova razveselili, ko so jih Erika, Pikica in Špelca izpraznile do zadnje kapljice.

Majhni koraki k samostojnosti

Jagenjčki so rasli. Razmiki med obroki so se daljšali, nočna hranjenja so se končala. Začeli so grizljati seno, piti vodo in raziskovati pašnik.

Mleko smo jim odvzemali postopoma, v nekaj tednih, da je njihova prebava lahko sledila spremembi.

Jagenjčki, vzrejeni po steklenički, ostanejo človeku pogosto zelo navezani. Še dolgo potem, ko ne potrebujejo več mleka, pritečejo, ko te zagledajo, in te kličejo čez ves pašnik. To je ganljivo, a hkrati odgovornost: postati morajo del črede, ne le del družine.

Erika, Pikica in Špelca so danes del naše črede. In ko jih pokličemo po imenu, nas še vedno spomnijo na tiste noči v hlevu.

Kar se skriva za fotografijo

Ko obiskovalci vidijo fotografijo otroka z jagenjčkom v naročju, vidijo nežen, lep trenutek. In to tudi je.

Midva pa ob njej vidiva še nekaj drugega. Noči brez spanca. Roke, ki dišijo po mleku. Skrb, ko kateri ne pije. In olajšanje, ko zjutraj vsi trije stojijo na nogah in te že čakajo.

Skrb za živali ni le lep del življenja na kmetiji. Je obveza, ki ne pozna vikendov, praznikov in ur spanja.

In vendar bi se še enkrat odločila enako.

Za lepimi fotografijami živali se skrivajo tudi utrujenost, odrekanje in veliko ljubezni.

Romana in Matjaž