Naši otroci obiskujejo waldorfsko šolo, kjer skozi leto praznujejo praznike, ki sledijo ritmu narave. Eden najlepših je praznik svetilk — martinovo. Zelo bi si želeli, da ga približamo tudi drugim.

Zgodba o plašču

Praznik svetilk se praznuje okoli 11. novembra. Obeležuje zgodbo svetega Martina, zavetnika beračev in izgnancev, ki je znan po svoji nežnosti in sposobnosti, da ljudem v stiski prinese toplino in svetlobo. Najbolj znan je po prijaznosti do revnega berača, ki je zmrzoval zunaj: Martin je z mečem prerezal svoj plašč na pol in polovico dal beraču. Zaradi tega dejanja sočutja, ki je beraču dalo toplino in upanje, se praznik imenuje tudi praznik sočutja.

Lučka, ki je ne smemo pustiti ugasniti

V waldorfskih šolah otroci izdelajo svetilke, s katerimi se nato podajo na večerni sprehod po temi. Bistvo praznika je ozavestiti svetlobo, ki se širi iz vsakega od nas. To svetlobo je treba zaščititi — tako kot lučke v naših svetilkah, da ne ugasnejo.

Jesen je čas za razmislek o naši notranjosti, za iskanje notranje svetlobe, ki nas bo ponesla skozi zimski čas teme.

Trije jesenski prazniki

V šoli ta čas notranjega iskanja obeležijo s tremi prazniki:

• Mihaelovo (september) — praznik poguma: sveti Mihael nas poziva, naj se pogumno spopademo s svojimi »zmaji«.
• Martinovo (november) — praznik sočutja do drugih.
• Miklavž (december) — darovi modrosti, razmisleka in pregleda leta.

Ti trije liki so zgled moči v lastnostih pripravljenosti, čustvovanja in razmišljanja. Ko se odpravljamo v najtemnejši čas leta, je vedno bolj pomembno, da v svojih srcih prižgemo toplino in svetlobo. Nežno žareče svetilke se z bližajočim se solsticijem umaknejo svečam adventne spirale, ki kažejo, kako mora naša notranja luč proti mrazu sijati vedno močneje.

Ko narava spi, moramo biti budni.

Praznik svetilk v Lunini dolini

Letos ga prvič praznujemo tudi pri nas: v nedeljo, 15. novembra 2026, z zgodbo, izdelovanjem svetilk in skupnim sprehodom z lučkami v mraku, na katerega povabimo tudi starše.

Lučka dobrote — prijava na delavnico